Šparglji (beluši, asparagusi)


Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato povejmo nekaj o njih.
V Sloveniji poznamo štiri vrste špargljev (sicer obstaja okoli 20 različkov):
  • Asparagus officinalis L. – navadni gojeni špargelj
  • Asparagus tenuifolius Lam. – lasasti špargelj
  • Asparagus maritimus (L.) Mill. – obmorski špargelj
  • Asparagus acutifolius L. - ostrolistni špargelj, znan kot divji špargelj, ki ga nabiramo na Primorskem, med grmovjem ob gozdnih robovih.

Ime izvira iz antične Perzije, kjer beseda »sparega« pomeni brst, poganjek, Grki pa so jih poimenovali »asparagos«, kar pomeni poln sokov.

Divji šparglji so zeleni in tanjši od gojenih. Gojeni so beli ali zeleni, odvisno od načina pridelave, posebna sorta so vijoličasti šparglji. Če korenine zasujemo z zemljo, poganjek ne pride na svetlo. Klorofil se v temi ne more razviti zato so snežno bele barve, vršiček je lahko modrikast, če pokuka iz zemlje. Zeleni poganjki se razvijejo nad zemljo. Sezona špargljev traja od konca marca do konca maja.



Prehranska vrednost špargljev


Šparglje so sprva uživali zaradi njihovih zdravilnih učinkov in ne toliko zaradi kulinaričnih kvalitet.

Imajo zelo nizko energijsko vrednost, pri tem pa veliko vitaminov - predvsem vitamina C, ki ga je največ v vršičku, del vitaminov skupine B (B2, B6, holin, folna kislina), betakaroten (predstopnja vitamina A), v sledovih tudi vitamin E in K. Bogati so tudi z minerali, saj vsebujejo dušik, fosfor, kalcij, kalij, magnezij, malo natrija, pa tudi železo, cink, baker, mangan, fluor, jod.

Ne smemo pozabiti tudi na prehranske vlaknine, ki ugodno delujejo na prebavo ter na asparagin in eterična olja, ki spodbujajo delovanje ledvic.

Zeleni šparglji so bolj bogati predvsem z vitaminom C in karoteni, vsebujejo pa manj asparagina.

Opozorilo pri uživanju špargljev velja predvsem bolnikom, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in obolenjem sečil ter tistim s povečano vsebnostjo sečne kisline, saj lahko izzovejo napad gihta.

Priporočen recept


Belušna rižota


Beluše olupimo in odrežemo (lahko malo večje) vršičke. Vršičke skuhamo v osoljeni, lahko rahlo sladkani vodi (dovolj je 10 min, da še rahlo hrustajo). Medtem nasekljamo mlado čebulico in razrežemo spodnje dele špargljev ter oboje prepražimo na malo masla ali oljčnega olja. Začinimo z muškatnim oreščkom in zalijemo z belim vinom (po želji z limoninim sokom). Pustimo, da vino izpari in dolijemo juho, v kateri so se kuhali vršički ter dušimo do mehkega. V preostanku juhe skuhamo riž do treh četrtin. Vanj vmešamo dušene šparglje, ki smo jih predhodno dosolili in popoprali ter spasirali s paličnim mešalnikom. Dodamo tudi vršičke. Tekočine naj bo dovolj, da se bo riž skuhal s konca in da bo primerno sočen. Postrežemo s sesekljanim peteršiljem in parmezanom.

Če želimo, da je jed bolj nasitna, poljubno dodamo še rakove repke ali piščančja prsa, ki smo jih prepražili na oljčnem olju.

Šolska prehrana

   
  Zagotavljamo prehrano dijakom in študentom v Obalnih občinah in Sežani.
 

Catering

   
  Zagotavljamo tople in hladne obroke hrane ali prigrizke in pijačo.
 

Restavracije Ekoefekt

   
   
   
   
   
   
   

Prehrana v podjetjih

Naša spletna stran vsebuje piškotke, zato, da lahko beležimo in analiziramo obiske na spletni strani (splošno štetje obiska, najbolj obiskane podstrani, izvor obiska, brskalniki, zaslonske resolucije ipd.) ter tako izboljšujemo delovanje strani.
Ne strinjam se